Ni bilo treba seči daleč,
da svet Onkraj doživim.
Ni bilo treba drugega
kot vprašati, da je svet
dosegel mene.
Postalo je otipljivo.
Dih je bil lahkotnejši od
utripa metuljevih kril,
dotik je bil bolj nežen
od življenja tu.
Ljubim tvojo bližino,
ki je pozdravila najbolj
skrite dele mojega telesa.
Tvoja prisotnost bila je
kot balzam, ki je blago prekril
moje telo.
Vem, da si tu,
tudi ko ni tega zavedanja.
A izkušnja je bila dragocenejša
od vseh solza, ki
so kdaj spolzele po krivinah.
Pogrešam te.
Najdem te v vsaki zaigrani noti,
ki jo ujamejo ušesa.
Živiš z menoj,
pa ne le tam, kjer gorijo sveče,
in ne zgolj v celicah telesa,
temveč v izgovorjenih besedah,
v zaigranih melodijah,
v smehu, ki se zakotali po prostorih
in odzvanja v brezumu časa.
Vem, da si tu,
tudi ko ni tega zavedanja pismo rosno, meni bi bilo skor boljše, da bi pisalo
Vem da si tu
tudi ko se tega ne zavedam
Drugim je morda res bolje.
Meni ne.
Ker je namenoma tako napisano :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Almaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!