Steze
Ko na njih ni stopal,
sanjajo z meglicami
med gubami čela.
Jeseni jih prekrijejo misli.
Šelesteče, nežne,
polne drobnih koncev.
Ko zakriči ptica,
se zdrznejo.
Slutnja zareže v tišino.
Zima bo.
Pesem, ki posoja jezik nečemu tako vsakodnevnemu, kot so steze ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 31. 10. 2019 ob 21:08
- Prebrano 471 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.93
- Število ocen: 7