Krilo ni preslikava
drugega,
uho je pokrovka,
ki se odpre,
kadar prideš dovolj blizu.
Med očmi te vidim,
čeprav se oddaljuješ.
Meglice so že pojedle
tvoja stopala
(izgleda, kot da letiš),
in iz glave ti uhajajo misli.
Loviš jih
s pogledom
osamljenega horizonta.
Tudi ko sem padel,
je bilo mehko.
Vzvalovi in zadiši po romantiki ... Pravšnje pesmi za čas purpurne jeseni se ti utrnejo, Poet Salke!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Vedno te rad slišim, tako v pesmi kot komentarju, in hvala ti Sašo.
Z lepimi pozdravi, Saša
Nekaj vejic:
Krilo ni preslikava
drugega,
uho je pokrovka,
ki se odpre,
kadar prideš dovolj blizu.
Med očmi te vidim,
čeprav se oddaljuješ.
Meglice so že pojedle
tvoja stopala
(izgleda, kot da letiš),
in iz glave ti uhajajo misli.
Loviš jih
s pogledom
osamljenega horizonta.
Tudi ko sem padel,
je bilo mehko.
Hvaka ti Ana za popravke.
Lep pozdrav, Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!