Pozdravček, Jasna,

zanimiva pesem. Morda bi jo še skrajšala:

Razraščam se v medprostorje, iskalka samote.

Tvoj zvok je udaril v moje grlo. Prepozno je za poglede, ki tiščijo pod kožo. Za mlačne ustnice in lepljive parfume.

Tisto nekaj je vmes, ki pada in pada. Odtekam v trenutek še nerežiranega filma. Ujameš me vase. Na ekranu sva sem gola.

Kaj meniš?

Lp, Ana

Ana, hvala za komentar. Ja, lahko bi se še bolj reducirala :)

Lp

Pesem stiske sodobnosti in samote ... je nezrežiranost sploh še mogoča? Čestitke,

Ana