Odrivi
V ovinkih mojih misli me poberi,
na poljih zrelih trav, kjer cvete sonce,
kjer se svetloba vplete v žalne konce,
kjer se obup konča in up da veri,
da nisem le teme brezbožna setev,
semenje za oblake tujim dnevom,
rastoča goba pesmi zla, odmevom,
ki v glavo rinejo kot srp in žetev
vsega, kar je lepo, nasmehe riše.
Iztrgaj me s poti, kjer nisem prava
in me le žalost v njo kot svojo piše.
Izruvaj križ, kjer vpeta je narava,
ki zmaga nepokončnih jo izbriše.
Pravica je, ki iščem jo, ne slava.
Zelo lepo!
Lep pozdrav,
Majda
Hvala, dragi Majda in Martina, vajine besede ogrejejo srce <3
objemček
i
Samo nekaj
ki rinejo v glavo kot srp in žetev ...===
Ki v glAvo rinejo kot srp in žetev
Bolj naravno bo, če ne prebereš z glavO ... saj je tudi poudarek na o čisto pravilen, mpak arhaizmov ne potrebuješ ...
:)
pa v glAvo ;)
fajn je imteti kaj tam znotraj :D
hvala, Lidija
objem zate
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 10. 2019 ob 09:28
- Prebrano 740 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255.09