Odrivi
V ovinkih mojih misli me poberi,
na poljih zrelih trav, kjer cvete sonce,
kjer se svetloba vplete v žalne konce,
kjer se obup konča in up da veri,
da nisem le teme brezbožna setev,
semenje za oblake tujim dnevom,
rastoča goba pesmi zla, odmevom,
ki v glavo rinejo kot srp in žetev
vsega, kar je lepo, nasmehe riše.
Iztrgaj me s poti, kjer nisem prava
in me le žalost v njo kot svojo piše.
Izruvaj križ, kjer vpeta je narava,
ki zmaga nepokončnih jo izbriše.
Pravica je, ki iščem jo, ne slava.
Hvala, Svit *
zorenje :)
Zelo lepo!
Lep pozdrav,
Majda
Hvala, dragi Majda in Martina, vajine besede ogrejejo srce <3
objemček
i
urednica
Poslano:
28. 10. 2019 ob 12:47
Spremenjeno:
28. 10. 2019 ob 12:48
Samo nekaj
ki rinejo v glavo kot srp in žetev ...===
Ki v glAvo rinejo kot srp in žetev
Bolj naravno bo, če ne prebereš z glavO ... saj je tudi poudarek na o čisto pravilen, mpak arhaizmov ne potrebuješ ...
:)
pa v glAvo ;)
fajn je imteti kaj tam znotraj :D
hvala, Lidija
objem zate
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 10. 2019 ob 09:28
- Prebrano 636 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255.09
- Število ocen: 17