Skozi zasoplo vlago meglic
se odmika visoki crescendo
svetlobe. Med grozdom
odrtih smetnjakov
in kolono golih topolov
leži mokra burka,
opečatena z razcepljenimi
oblikami gume.
Blizu je noč, težka od
vozlov nihčejev, ki se
zatikajo v suhih srcih.
Pod ponjavo hladu
in pločevinastih celic
jemlje burko vrag.
Otrok se pokrije
s senco in sanja
mir in kebab.
... impresija, ki v bralca vriva vso tragiko ekspresije, ki nam jo je namenila občutljiva opazovalka našega morečega vsakdana. Morda si zakrivamo oči, a kolone beguncev so znak naše nečlovečnosti ...
* ja, Erdogan pravi, če vam, evropejcem ni kaj všeč, vam pošljem dva milijona beguncev...turški naskoki v današnji čas...
čestitke. **
čudovito besedišče, čestitke
Ostajam brez besed ...
... ker preveč boli in globoko zareže ta impresija, realnost (na žalost tudi) današnjega časa.
Lp, Marija
Hvala vsem!
Burka je že dolgo burila mojo domišljijo, pravzaprav vse odtlej, ko sem izvedela za njen drugi pomen. S katerim buri duhove in povzroča razburjenje. Ja, burko je vsekakor vzel vrag, ko smo znova padli na preizkusu človečnosti. (Zanimivo - tudi v pomenu 'šala' vključuje /lahko/ isti oz. podoben kos oblačila, šal.)
Pesem je stara dve leti, vendar žal še ni zastarala ...
Lep pozdrav vsem,
Kerstin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!