Nimam veliko besed
in misli so kakor onemele
strmim v isto točko
z obema očema
in meditiram
brez misli
se dvigujem
proti nebu
kot da imam široke peruti
in jadram v tišini
dokler me prvi korak
neznanca ne zmoti
in začnem razmišljati
da bo treba iti
naprej
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!