Ta trenutek vseeno nam je,

za vse kar zgodilo nam se je,

za vse dobre in slabe stvari,

za vse kar je že za nami.

Vseeno nam je kaj vse še bo,

kaj z nami jutri zgodilo se bo,

kdaj vse bo to nehalo,

kdaj se bo mladostno veselje končalo.

Mar nam je samo za to kar se dogaja zdaj,

kar se bo zgodilo sedaj,

ne zanima nas kaj sledi potem,

ne ne zanima nas kaj se bo zgodilo za tem.

Radi bi se veselili le,

z problemi nikoli več srečali se.

Realnost za nas ni,

domišljija bolj realna se nam zdi,

odgovornost nam ne paše,

resnost ne spada v življenje naše.

Pravite da moramo razumeti vas,

a se nikoli ne potrudite razumeti nas.

Obnašate se kot da nikoli niste bili mladi,

a vemo da ste bili taki vi vsi,

vsi taki kot smo danes mi.

Zato ne obsojajte nas,

ne nobeno noč, ne noben dan,

ko poslušali nismo vas

in pustite nam pozabiti spet,

vse kar teži ta svet,

pustite nam zaživeti,

vsaj še enkrat od srca na glas zapeti

hvalnico mladosti

in vsej njeni norosti.

Potrebujemo samo eno noč,

samo še eno noč,

da bomo brezskrbni kot smo bili kot otroci nekoč;

potem bomo brezskrbnosti in otroškim sanjam,

mogoče le lahko rekli lahko noč.

Mogoče potem ne bomo nič bolj dozoreli,

mogoče nič novega doživeli,

mogoče se bomo pa česa naučili,

zagotovo je pa nikoli ne bomo pozabili.

Doroteja Pešić