Pod oknom modrujejo smreke

in zima razbija kalup.

Prinesel sem knjige in plošče,

pred vrata jih zložil na kup.

Izbiral sem bojno orožje,

a vsakega v rôkah zdrobil.

“Je to vse?” sem vprašal cesarja,

a cesar ni odgovoril.

Izbiral sem konje za ježo

in vse z repom zvlekel čez prag.

“Je to vse?” sem vprašal cesarja,

odgovor pa bil je gorak.

Zdaj jezdim po dunajskih cestah

in Levstik za mano nori.

“Opraviči se carju,” mi vpije.

“Nak,” rečem. “To stori kar ti!” 

Matej Krajnc