
Tik pred zoro je noč najtemnejša,
pravi stara turška modrost. Kdaj
mi bo svitnilo? V tej temi ne, se zdi.
Danes, ki je vsak dan? Danes sem podoben
lenivcu v slow motion posnetku.
Da bi imel ves čas okrog sebe ljudi,
ki vsaj podobno, če že ne enako razmišljajo,
bi moral za nedoločen čas
zaustaviti svojo rast, vendar; ne
dajemo z ognja nekuhane hrane.
Četudi včasih zakurimo, da bi lahko gasili,
dostikrat zakuhamo tudi kaj nenevarnega.
Utelešenemu človeku je težko, če ne ne-
mogoče, doumeti brezpogojno ljubezen
ali karkoli drugega brezpogojnega.
Telo samo po sebi pogojuje pogoje in je
pogojeno.
Ko se raztelesim – mogoče.
Mogoče
pa tudi ne …
da je noč, tik pred zoro …
Dvomljenje o izročilu in (ne)smislu (brez)pogojnosti, skozi (iz)reke prejšnjih rodov ... gotovost zdanitve po noči pa vseeno - kar je ;)
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!