mrtvoživ živomrtev
ptič
brez perja
nebo brez oblakov
hiša brez vrat
kri ki se je strdila v kost
vse je bilo tuje in je bilo svoje
kamen pa je bil tvoj in je bil hladen
kot bleda trupla na prosekturi
pekla te je glava
ko da ti bo preobilje časa razfukalo lobanjo
vsemirje je stoično prenašalo tvoj bes
v očeh ni bilo solz
telo je bilo brez okusa
kot hostija v stolnici
na zguban obraz
na obraz si si položil
zaprto knjigo
in kamne so ti dali pod veke
na veke vekov amen
in tropi mrtvoživih verjamejo, da živijo
hudo fajn
Tole je pa postapokaliptična himna . Skoraj nič ne prehiteva realnosti, samo vemo ne, kako daleč smo že na neki premici proti .... (na veke vekov) Amenu.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!