Vedno me spomni, da sovražim
grobozrnati asfalt. In prav vedno se
zavem, da je bolje izostajati.
Pustiti ljudi, da uživajo.
Sicer jih tudi ti razumeš.
Sočutje je zanimiva stvar. Je
zadnje upanje, ki te umori.
Tudi zato zastekleno gledam
v tla. Smejejo se, a
grobozrnata tla so edina, za
katera mislim, da si delimo kaj skupnega.
asfalt sovražim vsakič, ko ga poljubim (ponavadi opit)
Hvala, Rok!
Lp, Miha
Mučnost in tesnoba, ampak na posebno prefinjen (samo)ironičen način (vsaj meni se tako bere) - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miha Sever
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!