NA LISTU

 

Ko legel boš med trave,

ki tam so iz pradavnine,

napiši pesem zame,

da ne pozabim,

kako dišijo rime,

rojene iz narave.

 

Naj v pesmi bo poletje

in valovanje plime,

morda modrina morja,

da spet začutim

neskončnosti obzorja.

Naj v njej bo kanček zime.

 

Napiši, če spomladi

obarva se kaj cvetje,

če veter, ravno pravšnji,

dviguje ptice,

da najdejo zavetje

med tvojimi zakladi.

 

Čakala bom jeseni,

da mi napišeš eno.

Kako šumijo listi,

jih barva veter,

si tam še vedno isti,

v ta čas, odet z rumeno?

 

 

 

Martina Pavlin-Essentia

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
17. 10. 2019 ob 22:00

Na tem Listu je toliko Lepote...in le na videz preprostih zakladov. Prelepa je!

Lep pozdrav,

Majda

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
18. 10. 2019 ob 04:20

Meni se tudi zdi ta pesem prelepa. Kot bi spustila nekaj mogočnega pod špranjo vrat in rekla:”Ostani.”

Lep dan želim.

T.

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
18. 10. 2019 ob 19:05

Majda, Tamara,

hvala za zapisano!

Lp, Martina

Zastavica

nemesis

Poslano:
19. 10. 2019 ob 20:29

Krasno dišijo te rime.

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
23. 10. 2019 ob 00:37

Hvala nemesis!

Lp, Martina

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 10. 2019 ob 19:20

Letni časi v dvojini na prijetno riman način, čestitke,

Ana

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
30. 10. 2019 ob 13:58

Ana, hvala!!!


Lp, Martina

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Martina Pavlin-Essentia
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia

Pesmi

  • 17. 10. 2019 ob 13:38
  • Prebrano 331 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica