BABJE POLETJE
Vnema me toplina dneva,
neslišen let metulja,
glas, ki postopa po travi,
izgine v tišino breze
in v neznano vabi.
Sipa čas kot regratove lučke,
riše nove dimenzije,
postaja mehka žolca,
nič ne bremeni spomina.
Zadišim v neznanem vonju,
v brezpotju vesolja.
Zadišim v neznanem
vonju,
v brezpotju vesolja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 15. 10. 2019 ob 10:30
- Prebrano 372 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 59.7
- Število ocen: 4
