Bogovi so se globalizirali.
Odeti v svetlobo se mi (četudi
skriti v ognjenih zubljih in dimu),
kdaj pa kdaj pokažejo v obliki senc
na steni ob kaminu. Vse polno jih je.

Šiva pleše z Ateno. Bik Zevs se
spreminja v Huehuetectija, in ta
zajezdi Upuauta, ki se raztegne
preko tal sobe, ko da res išče ali
kaže mačjelikemu Raaju pot ven.

Tu so še Jemandža, hči Obatale,
Kresnik in Potoglav, zlatolasa Venera,
črna Ala, Manitu, Taku Škan, Loki
spreminjajoč se v Torov Mjöllnir
v obliki začetnice mojega imena.
In še bi jih lahko našteval, saj skačejo
na steno iz vseh strani tega in onega sveta.

Iz vseh svetov so, iz ognja in iz moje glave.
Skačejo na steno in nazaj, da plešejo. Plešejo,
plešejo ponoreli ples. A, jaz jih spodžigam
z drvmi in
                   Netek
                                    mi vestno
                                                            pomaga.

Dokler eden od naju ne
                                                              omaga
sva midva bogovom
                                    stvarni-Ka
                                                           -    maga.

Tomaž Mahkovic