pravica slepote
rečem vam
bil je star garjav
vsak dan pretepen
vsak dan lačen pes
res je
takrat sem imel v rokah
lopato
čisto malo je zacvilil
čisto malo potresel z nogami
rečem vam
krivica je gomazela
iz sodne dvorane
iz slepote
za solze
otroka
(in hodil je
vedno
z zgledno zavezano kravato)
res je
tisto deževno noč
sem na križišču naše ulice pritisnil na plin
ampak
povem vam
že od pogleda na mrtve oči psa
in njegovega lastnika
sem slep
in res je
kri je zapeljivo topla
zbogom
oče
o čemerkoli že govoriš je srh zbujajoče
lp
Presunljiva, Jošt, odlična........kri vsakega živega bitja je zapeljivo topla...in želi biti živa...vsakega, a ne?
Bodi toplo,
Majda
Li, ja groza je lahko še v vozlišču kravate ...
Majda, hvala!
Jesensko obarvan pozdrav!
Jošt Š.
Srhljivo, res, jaz bi odstranila le verza:
da sem ga spremenil v željo
da tam leži steklenih oči njegov lastnik
ki ju kasneje drugače poveš in na (za moje pojme) ustreznejšem mestu, kaj meniš?
Lp, Ana
Ana, ok, če je nekaj preveč, potem se lahko strinjam, da je ostalo dovolj ...
Lp, Jošt Š.
izredna pesem, z metaforami, ki nam dovoljujejo vpogled v resnico.
Lp, Martina
Čestitke,
Ana
Martina, hvala!
Lp, Jošt Š.
Ana, hvala, da si izpostavila to pesem.
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 12. 10. 2019 ob 09:38
- Prebrano 651 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304
- Število ocen: 13