puščavniki
ko se telo ne more več boriti
in ko dušo krepi le tišina
večkrat spleza v raztrgan rokav
še zver
takrat sem pripravljena na sprejemanje
da zaznajo žarke, ki jih pogrejejo
sočutje izrečejo na svoj način
izlijejo še vrč solz
nato nalijem vsakemu nekaj vode
da razumejo njen pomen
nato zlezejo v samoto
v stezo Alzhalmerjevega puščavnika
...človeška puščava...človeški dež...cvet-spomin...
Zelo lepa se mi zdi tvoja pesem, Levček.
Lep dan,
Majda
hvala Majda
tudi ti imaš same krasne pesmi in veš rada te berem
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 11. 10. 2019 ob 12:18
- Prebrano 426 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.6
- Število ocen: 8