Njuni potni telesi sta se sločili
in udi prepletali,
sveča je gorela in v prostoru
so se sence radoživo poigravale,
dišalo je po nektarju,
tako je rekla ona
in on ji je zaljubljeno verjel,
ko je opijal njegov vonj,
še zadnji odsev ognja
jima je podarila sveča
in osvetlila igro golih teles,
preden je izgorela,
v temi so ostale žareče le njune oči,
ki so se počasi zapirale
in vse je še zmeraj dišalo po nektarju
ko so sence zdrsnile v sen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!