Urbani parking / haibun

Ob ponedeljkih parkiram na Ulici stare pravde. Malo čez poldne. Takrat je vedno tam. Sedi ob pločniku na nizki betonski škarpi. S hrbtom se naslanja na železno ograjo. Na glavi ima črno pleteno kapo z velikim cofom. Oblečena je v ponošeno obleko. Sprano majico bolj kot obleko. Razpotegnjena ji sega čez kolena. Povrh ima staro volneno jopo. Noge so gole. Otekle so in nabrekle. Modro vijoličaste barve. Obuta je v natikače. Pred njo na asfaltu pločnika leži kot v culo zavezana siva plastična vreča. Ob sebi, na škarpi, ima še eno. Na njej manjši nahrbtnik. Tam, na njeni desni, sloni leskova palica. Pravzaprav zvita veja. Služi v oporo njenemu težkemu telesu. Ob drugem robu pločnika stoji parkomat.

 

novčič milosti -

sramujem se dežele

brezdomstva pravde

nemesis

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
11. 10. 2019 ob 08:43

Lep prispevek ob svetovnem dnevu brezdomstva ...

Lp, lidija

Zastavica

nemesis

Poslano:
11. 10. 2019 ob 09:13

Hvala, Lidija.

Kot je včeraj nekdo, nekje zapisal, dan, ki ga ne bi smelo biti.

Lp, nemesis

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nemesis
Napisal/a: nemesis

Pesmi

  • 10. 10. 2019 ob 12:23
  • Prebrano 148 krat

Uredniško pregledano.