
razbito nebo
naplavljeni koščki
zajeti v dlan
ki jo stisnem
izcedim
razprem prste
na njih rumena sipkost
kakor cvetni prah
odcvetele mladosti
a še diši
in oblaki se manjšajo
kakor sonce
ker ga je nekaj ostalo
v zrncih na rokah
da zamašim
razpoke
Prispodoba za to, kaj imamo od življenja - v dobrem smislu ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!