ne pojdi nežno v bralčevo amnezijo
nimam nič
zgodb
in blizu
nulte interesa,
da bi jih
povedal.
vidim pisatelje eksplodirati
in izsrkati vsak
srž iz besede,
dokler ne
ostane samo kost
in se vprašam
s kakšnim namenom:
kaj je ta kompulzivnost,
da dokumentiraš svojo misel
svojo emocijo
svojo izčrpanost
svojo agonijo?
(zmeraj agonijo)
mene
mika nesmrtnost, to je
tisto kar me zanima;
torej silim dalje proti
slepim ulicam
z upom,
da se rekonstruiram
na drugi strani
- karkoli ta druga stran že je -
in praskam in razčetverjam
in se bojim
dneva,
ko bodo samo povprečne brce
iz vseh teh podvigov,
kjer bom ostal prilepljen
v mukah nevpadljivih ritmov
brez pomena
ali moči,
v preprostih brezizraznih napakah
izbruhov,
ki vodijo nikamor
in gredo pospešeno
v bralčevo amnezijo.
Všeč mi je! Le prvo kitico bi spremenila - lahko samo:
nimam nič
zgodb
za deliti
Kaj meniš?
Lp, Ana
Miniaturno. Fiksed :].
Neposredno in doživljajsko izpovedana skrb tistega, ki piše, s to pesmijo ... čestitke,
Ana
... "in praskam in razčetverjam ..." in uspela ti je neposredna izpoved o pomenu in namenu zapisanega
ČESTITKE in
lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 07. 10. 2019 ob 16:58
- Prebrano 414 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.05
- Število ocen: 6