Se kaj bojiš črnega moža?

Ne, ne bojim se ga.

Kaj pa konca, se ga kaj bojiš?

Ne, ne bojim se ga.

Česa pa se potem bojiš? 

Malih smrti se bojim,

vrtajo mi luknjo v dušo.

Kaj so to, male smrti?

Mala smrt je, 

ko oblika telesa izgine,

in večna mladost mine.

Ko od ljubezni ostanejo le drobtine,

in mi čas izbriše še zadnje spomine.

Ko postanem nikogaršnji otrok

in ko moji lastni otroci odletijo,

prijatelji se odtujijo,

in se vse sanje razblinijo.

Ko vidiš, da ima laž dolge noge,

ko se diagnoza za zmeraj naseli vame,

ko čas ne pozdravi več prav nobene rane.

Ko te ljubi prevara

in spoznaš,

da je ljubezen za vse življenje le utvara. 

Malih smrti se bojim,

veliki smrti,

manjši od vseh malih,

se od vedno bližje že smejim.

Aleksandra Savudrija