Verjeti,

 

da je v dlaneh
ostalo seme praproti, z jezikom gozda. Talina
jekla, s piedestala vrha.
In za očmi
Vse.

 
Prostost prostranosti.

Veter.
Plamen.
Odrgnine.
 

Kakor staro vino, prevreto
od čakanja. Nalito v pesem. Ki se pretaka
na list za listom, da se lista
krošnja.
 
Da se obdrži prst na sprožilu
zraka.
 
Da od vsepovsod ne pobegne,

ko jutro postane dan, dan ljudi

in ne čarnih senc,
ki poplesujejo v namišljenem
prostoru.

 
Da se ohrani  vonj,
zvok.
 

Da iz reke ne nastane mlaka, iz znanca
tujec.
Iz ljubimca kamen.

 

li

abukala

Poslano:
29. 09. 2019 ob 17:31

Tako je. <3 :)

Zastavica

li

li

Poslano:
30. 09. 2019 ob 05:48

Vsak v nekaj ... svojega.


lp

Zastavica

koni

Poslano:
30. 09. 2019 ob 10:19

… in vredno je verjeti tudi v tvojo pesem, li;)))

lp, koni

Zastavica

li

li

Poslano:
01. 10. 2019 ob 15:08

Koni hvala ;)


lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 10. 2019 ob 17:24

Pesem, ki se premišljeno poigrava z besedami sorodnih in nasprotnih pomenov in ki pleše kot veter, z veseljem sledimo njenemu vrtinčenju, čestitke,

Ana

Zastavica

triglav

Poslano:
03. 10. 2019 ob 06:09


da je v dlaneh
ostalo seme praproti, z jezikom gozda. Talina
Prostost prostranosti.

Bravo Li, za črtice.

lp Marija

Zastavica

li

li

Poslano:
03. 10. 2019 ob 18:47

Ana hvala za izbor


Marija, jezik gozda ... ne vem če ga še slišimo, če ga še znamo slišati?


lp, li

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 28. 09. 2019 ob 08:04
  • Prebrano 257 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica