Ko sežem z roko v novi dan

Ko sežem z roko v novi dan,

se dotaknem jutra

nasičenega z nejasnim hrepenenjem,

ki me napolni in mi usmerja korak

in je motor mojega dne.

 

In ko s prsti začutim prvi mrak,

me prevzame malodušje

neizpolnjenega koprnenja,

saj ostajam lačna

na mestu cepetajoč.

 

Ko v tihi noči sanjam jutrišnji dan,

se odlušči breme dne kot skorja z debla.

Znova se z upanjem in hrepenenjem,

a še  ranljivejša in lažja

v novi dan zbudim.

berni

Komentiranje je zaprto!

berni
Napisal/a: berni

Pesmi

  • 24. 09. 2019 ob 19:19
  • Prebrano 111 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 39.5
  • Število ocen: 1

Zastavica