Nebo,
oblaki so
strešniki.
Veter
je zgladil
vse spoje,
da so postali
zdrsljivo
neopazni.
Robovi so zavihani
navzdol,
da voda ne steče
iz kapelj,
še preden padejo
na tla.
Ko dež pojenja,
se iz dimnika
dvigajo meglice
in enakomerno poležejo,
pripete na rob
kotline obvisijo
kot pajkova mreža
z malo bolj gostim tkanjem,
da je tekstura komajda opazna
le na delih,
ki jih je pobralo
včerajšnje sonce.
Spodaj postaja
svet malo bolj siv,
kar ima le malo opraviti
z nejevoljo,
saj pravijo,
da je bistvo
očem prikrito.
Zato je toliko resnic
kot je ljudi.
Ali še več.
Po zadnjem popisu.
ta pa ni zdrsljivo neopazna ... super, S
Hvala ti za odziv. Me veseli.
Lep dan ti želim, Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!