vsakdanjost teče med stenami
obteženimi s policami
polnimi prašne ukročenosti
in mizo s sledovi maščobe
v hiši v mestu ob reki
ki odnaša naplavine

valovanje utihne
ko mi noč preveže oči s črno svilo
priplazi se zavedanje gluhosti
in slepote za barve okolja
čas je zazankal prste
v členke zarjavelih verig

plahut sovjih kril v ramenih
nemiren spanec
pod nebom v mestu ob reki
morda me zbudi vonj kave
na mizici z modrim prtom
nekje ob sončni obali

modricvet