Jesenska
drevesa v megli
so neveste
neizgovorjeni Ne šumi
v vsakem listu
ki jih zapusti
kot gumb z obleke
ki se odpne
in gole krošnje
stisnejo veke
pred hladnim ženinom
s praznimi očmi
ni časa v čakanju
ali je
nihče ne ve
spet od nekje poseže topel dah
obleče jih v roj cvetenja
in vsaka veja pojoč kima
vzamem te
a vmes je zima
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 22. 09. 2019 ob 08:35
- Prebrano 452 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.8
- Število ocen: 11
