DANES

Prevzet z mislijo na stanje

ki ga ustvarja ljudski rod

z omrežjem srpastih žic okoli sebe

pripravlja sebi zadnji pohod.

Zapiramo se v koridorje

živalski svet je že zajet

le krila ptic so še svobodna

nad vsem je um vseh nas preklet.

Kje si svoboda lačna modrosti

ujeta v drogi in krizi sinov

trosi ambrozije nam javljajo znova

koliko nemočnih je radi njenih cvetov.

Stare bolezni se vračajo znova

zaprli smo se vsak v svoj hram

malo dopusta naš še razvedri

a z njim priskrbimo nove skrbi.

Pripognil se je cvet ponižno

nad človekom v parku polit s krvjo

 dan se poslavlja od svoje praznine

v noč sveti luna z vso žalostjo.

tomi