Snežno biserna preja
bogati privzdignjen vzglavnik.
Med brazdami žarita dva temna,
živahna tolmuna.
Tako iskrivo nagajiva,
podprta s tankim, navihanim nasmehom.
Ženstveno močna si v svoji krhkosti,
preprosto žilava v plemeniti nežnosti,
tako zelo živa.
Kot trdno štajersko drevo,
kot svež savinjski teloh,
kot tiste davne, trdožive Nežike,
ki so krasile zimska okna,
zamegljena od ledenih rož.
Vse pisane barve tvojega smeha
ne morejo prekriti modre v tebi.
Vse žalosti tvojih let ne morejo prerasti
volje in ljubezni do življenja.
Takega kot je, kot je bilo, kot čaka …
Zapeljivo, otroško zaupljivo
se spogleduješ z njim.
Še vedno ti podlega.
Ker morda res nisi lepa,
a s tabo ni nikoli,
zares nikoli dolgčas.
krasna pesem, ki zveni kot posvetilo ženski, ki se poslavlja, a je še vedno na en način poln življenja in je zakladnica in vzor ...
čestitke,
Lidija
Hvala, res je napisana v ta namen ... lpS
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!