JESENSKO TIHOŽITJE

  

Dežne kaplje gredo na promenado.

Stopim na ulico in si umijem noge.

Voda me nežno masira.

V meni se prebudi žuborenje.

Glas poskakuje po kamnih, zidovih,

kot pasjonka ovija portale,

po katerih se prerivajo mokre note.

 

Nenadoma se pojaviš ob meni.

Čofotaš po lužah in vriskaš kot ptiček.

Ko te skušam pobožati, izgineš.

Vrisk cel dan odmeva v meni.

 

nada pecavar

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 09. 2019 ob 19:33

Všeč mi je, odstranila bi le ta verz:

in riše pisane tančice,

(zdi se mi odveč in tudi sladkobno deluje), kaj meniš?

lp, Ana

Zastavica

nada pecavar

Poslano:
23. 09. 2019 ob 19:17

Zdravo!

Meni ne deluje sladkobno, se pa strinjam, da pesem nič ne izgubi, če ga ni in lepo teče - še bolj zanimivo, da so note kao na portalih. Hvala za sugestijo, pozdrave Nada


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 09. 2019 ob 20:18

;)

čestitke k ljubkemu tihožitju, v katerega priskače neimenovano bitje in je vse tako živo,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 18. 09. 2019 ob 11:59
  • Prebrano 570 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 126.1
  • Število ocen: 4

Zastavica