Spomin
Ko enkrat se boš zbudil
ves ostarel in siv,
mi boš šel s prsti skoz lase,
šepnil moje ime.
Skozi priprte veke
se ti nasmejim.
In ustvarila sva si
še en lep spomin.
Ko ne boš se več zbudil,
dan bo mrzel, siv.
Mi veter mršil bo lase.
Na kamnu tvoje ime.
Kljub objokanim očem,
lahko se nasmejim,
saj v srcu imam zaklad:
Tisoč en spomin.
Persefonia
Napisal/a: Persefonia
Pesmi
- 15. 09. 2019 ob 20:46
- Prebrano 363 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.6
- Število ocen: 4