premalokrat se ustavim
se zavijem v tišino
si prisluhnem
zmeraj je prisoten
realni ali virtualni svet
moj svet pa je zakopan globoko
pokrit s plastmi površnosti
v udobju vsakdana lenari
postaja otopel in neobčutljiv
neopazno umira
in noben dražljaj ga ne prebudi več
urednica
Poslano:
18. 09. 2019 ob 19:40
Spremenjeno:
18. 09. 2019 ob 19:40
Zelo zdajšnja pesem, v kateri se najdemo vsi ... morda le nekaj drobnarij:
premalokrat se ustavim
premalokrat se zavijem v tišino
premalokrat si prisluhnem
zmeraj je prisoten svet
realni ali virtualni svet
moj svet pa je zakopan globoko
pokrit s plastmi moje površnosti
ki v udobju vsakdana lenari
postaja otopel in neobčutljiv
neopazno umira
in noben dražljaj ga ne prebudi več
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Kako malo je potrebno, pa pesem zveni čisto drugače. Se strinjam s popravki.
Hvala in lep večer.
Bernarda
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!