Včasih je lepo
dokler ni zavedanja
da je večnost samo enkrat
takrat ko ni več naše
žive slike
ko ni več dihanja
ne premikanja
ne dajanja
in ne jemanja
takrat obmiruje pesem
in srce neha biti
takrat nas vzame vesolje
posrka vse naše sokove
kakor da bi se nas lotil
veliki lačen vampir
in iz telesa ostane
samo še skelet
ali pa tudi to zažgejo
človeške misli in roke
vendar nekje duša mora biti
ne more samo izginiti
kakor da bi je nikoli
ne bilo
zato se sprašujem
in morda dobim odgovor
ko tudi meni pozvoni
zadnji čas
in me pobere
za nov prostor
drugemu ali drugi
* krasno, Malidoma Patrice Some v knjigi "o vodi in duhu," pravi: mrtvi živijo, živi umro.
Čestitke, Irena. *
Spoštovani Svit
Me je kar vsesalo v knjigo, ki si jo
omenil in vsekakor ideja o vodi
in duhu drži, zato tudi živimo blizu.
Se ti lepo zahvalim in ti zaželim
lepi dan,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!