Biti tako zaljubljen…

Nositi njen obris v denarnici,

na obesku za ključe.

Hraniti njeno srce

na nočni omarici poleg postelje.

Biti tako zaljubljen,

da lune spreminjajo svojo podobo.

Plavati v nedokončani reki njenega imena.

Sanjati volkove

in z njimi tuliti njej v usta.

Leteti nad prepadnimi stenami

njenega hladnega pogleda.

Jesti z njenih krožnikov,

strgati z njenih vilic.

Iskati postelje za dva

na predebelih oblakih.

Padati v njena naročja,

pihati v pramene las.

Igrati na strune njenega telesa.

Igrati najlepše balade.

Biti tako zaljubljen,

da sove vzletajo z njenih rok.

Z njenih rok v tvoja usta.

Biti tako zaljubljen…

Jan Perko