Odpuščam si
Za neizživete sanje,
ki me v lunini srebrnini
vabijo na pustolovščino življenja.
Za strah pred neznanim,
ki me zveže z zlato pajčevino
in mi brani raziskovati srčno neodkrito.
Za neizrečene resnice,
ki v srcu žarijo kot zvezde
in mi kažejo pot do sebe.
In za neizraženo ljubezen,
ki v meni odmeva kot mogočen bronast zvon
in spreminja čustva v napeve.
Sve je zbog opraštanja, koje je temelj da napredujemo u životu!
LP,
Ivan
ko si oprostimo, naredimo nov temelj za življenjske odrive ... ali pa si dovolimo ostati prav tam ... In ja, muze se rojevajo na teh temeljih
Dobra.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Denis Kotnik
- 05. 09. 2019 ob 21:29
- Prebrano 750 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 121.77
- Število ocen: 7