Pesem ni napisana v posebni formi (kot so sonet, enakomerne štirivrstičnice s prestopno ali objemajočo rimo ipd.), razmišljala sem, kako bi bila videti, če bi jo razvezali (povedali v govorici, ki ne postavlja besed na neustrezna mesta samo zaradi rime) in pa če bi namesto primere (kot) uporabili kar definicijo (je):

Poletje je kot metulj,

kot lahna meglica,

Kot solza rose solzica,

Kot prešerno svoboden kragulj.

Stkano je iz tisočerih sanj je stkano,

Izvira iz nebesne sinjine,

Iz globine oceanov globine,

In duši za pokoj je dano.

Zlato sonce prežene skrbi,

nebo se z morjem poljubi,

dve srci poveže v obljubi,

In v plamenu.

Jeseni zgori.

Kako se ti zdi?

Lp, Ana

Hvala za zanimiv pomislek in popravek. Čeprav se zdijo nekater besede nepomembne in so tam samo zaradi rime se mi le ta zdi bistvo, morda ni visokoleteče oblike, vseeno pa lepo teče in predvsem pusti impresijo, kot odtis v bralcu. Ciljam na vtis, ki ostane, ki ga moraš začutiti.

Spoštovanje pa vsem, ki znate pisati bolj zahtevna besedila.