Odpadanja
od vseh rok
ki poženejo iz ženske
sta mi ostali le dve
z njima se stisnem k tebi
tvoj jezik nima ostrih robov
mehak
me posaja
s trajnicami
polni izvir
ki napaja
moje trepetave breze
visoke topole
šepetave zelike
dlani vseh potrganih rok
ostajajo zunaj najinega gozda
Lepa ... jaz bi jo končala zunaj gozda
lp, li
Poslano:
01. 09. 2019 ob 16:38
Spremenjeno:
01. 09. 2019 ob 16:41
Hvala, li
ja, verjetno bi jo res :D
js bi bolj -
dlani vseh potrganih rok
ostajajo zunaj najinega gozda
tu
kjer ne potrebujem ničesar več
sta dovolj dve
lp
pi
Všeč mi je. A tudi jaz bi jo končala z mislijo o odtrganih rokah, ki ostajajo zunaj (najinega) gozda, ker naprej pojasnjuješ in mestoma ponavljaš, kar si že prej izvrstno izrekla.
Lp, Ana
Ana, prav o tem pojasnjevanju sem razmišjala. :) ni mi ga treba, bolj težko se odrečem poudarku, da ne potrebujemničesar več
a ti in li sta zmagali :)
hvala
Pi, kar vzemi si čas - preberi obe verziji - meni se zdi (tudi sama velikokrat črtam kaj, kar se mi je na začetku zdelo nujno, potem pa ugotovim, da sem to (sicer drugače) že povedala) zdaj pesem tako popolna ... tebi?
Lp, Ana
sem že ob Lidijenem komentarju premlevala in ja, res je vse ostalo pojasnjevanje...kdor ima oči bo slišal :D
Kdor ima dušo, bo začutil ... pesem, ki z odvrženimi rokami postoteri zmožnost dveh ... spomnila si me na boginjo Benten iz Japonske mitologije (ki so jo povzeli po hinduistih) in ima precej rok ... čestitke,
Ana
hvala, Ana
lp od Kali :D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 31. 08. 2019 ob 21:28
- Prebrano 475 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 188.4
- Število ocen: 12