kljunasta noč
je pozobala
ognjeno zrno
z nebeških tal
kakor antracitni vran
je vzprhutala
nad tiho vasjo
ugnezdena
med zvezde
je znesla
zelvje jajce
veliko
bledo
in hladno
v veje smrek
se je
kakor v orglice
ujel
gorski vetrič
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!