Skozi goščavo
tvojih besed te vidim
ko berem tvojo pesem
tisto nežno stran tebe
koder misliš da si nedotakljiv
ali pa dotakljiv toliko
kolikor puščaš
in daješ prostora
da vijugam
in med odstavki
delam slalome
ko lomim
tvoje vejice
in nadaljujem
s čitanjem
v katerem je tvoj dan
tako mehko sestavljen
kot bi božal bele oblake
in brez deževne muke
končal s piko
tam se zamislim
ali je že res moral
biti konec
in ali ne bi mogel
napisati še kaj sladkega
ker obožujem sladkarije
in tvoja pesem je skušnjava
kakor je greh preveč sladkega
ko se zunaj lomi svet
ker povsod ni sonca.
Končam z mislijo
in počakam da mi izpuhti
še zadnji hlap tvojih misli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!