Zelenica / haibun
Zelenica, posrkala je ravno toliko svetlobe, da je bilo še dovolj kapelj za strugo. Na hrbtno stran dneva odteka toplota. Meandri so vsakič drugače speljane žile, in tudi utrip ni vedno isti, kaj šele enakomeren. Na produ so sence, ki gubajo čelo že vstalemu nebu. Čez njega se včasih zapeljejo ognjene kočije. Če jim dobro prisluhneš, zaslišiš stampedo, ki iztiska vetrove iz meglic. Kot vzgornik brez pobočja. Čeprav tukaj govorijo, da so oblaki povišek gora, le da zavihki na robovih niso vedno turbulenca. Tudi žarki se ukrivljajo. Kot je obzorje konveksno.
višek toplote
dvigajoči vetrovi
megla svetlobe
Tak lirično-naturalistični haibun zelo odleže v takih nemirnih, razgibanih časih. Poet Salke, kot videno s tankočutno pozornostjo, tako zapisano z veščo roko pesnika ...
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Hvala Sašo. Bi moral meteorologa vprašat, če to drži vodo ali jo zlije hehe.
Lep dan ti želim poet Sašo.
S sončnimi pozdravi, Salke
Poslano:
27. 08. 2019 ob 09:24
Spremenjeno:
27. 08. 2019 ob 09:27
* krasno,
jaz bi končal z " megla svetlobe" ali kako drugače, da bi se izognil pojasnjevanju.*
Hvala ti Svit. Poskušal sem umestiti "meglo svetlobe" v zgodbo, a je svetloba že omenjena v prvem stavku. V izogib ponavljanju besed jo tudi kasneje nisem še enkrat uporabil. Bom še prebral parkrat.
S sončnimi pozdravi, Saša
"megla svetlobe" se mi zdi v redu, Svit. Dal sem jo čisto na konec, v haiku.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
- 27. 08. 2019 ob 08:36
- Prebrano 523 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 151.7
- Število ocen: 8