Na poti v Sibirijo

 

ko olupiš belo skorjo
sem pod njo temna
sokovi meze kakor solze
ker ne greš globje
tam sem spet svetla
kakor vsako drevo
vsaka breza
na robu tajge
ob kateri Kosta sanja Katarino
ona sanja Alekseja
Ana sanja z odprtimi očmi

 

v veje se ulovijo
slike pustih step

 

tečejo vame
se cedijo skozi oči
ki čakajo na srečanje v belini

 

na obronkih
kjer je zapadel sneg
breze niso vidne

 

dokler jim ne slečeš
čipkastega negližeja
in ne ozdraviš
od soka bele sredice

 

v katero potoneš

pi - irena p.

triglav

Poslano:
24. 08. 2019 ob 10:01
Spremenjeno:
24. 08. 2019 ob 16:33

Kako lepe so te tvoje pesmi, Irena,

kako lepo dišijo po prostranih širjavah, brezah, Kostji ...

"Meditacija pod slivo" je bila prva, ki me je čisto prevzela.


Lep dan, Marija

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
24. 08. 2019 ob 17:58

Hvala Marija <3

blagovna menjava ;)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 24. 08. 2019 ob 08:38
  • Prebrano 559 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 172.99
  • Število ocen: 12

Zastavica