Ujet sem v nevihti čustev,
v preperelem čolnu me premetava po razburkanem oceanu,
iščem trdna tla.
Blisk na nebu me spomni na čase,
ko sem zasidran v pristanu
s prijateljem tkal svoja jadra.
Razpel sem jih sam,
in preden sem dojel, kam me nese tok,
sidro več ni doseglo dna.
A vihar preživim in se ga spominjam:
izkašljam zadnje solze morja,
s svojim čolnom pa zaplujem v še bolj divje vode.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Denis Kotnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!