Izrodek, deklica, bolečina, del, ki ga izgubiš, da bi bil sprejet, odrasel ... čestitke k pesmi, ki odpira razmišljanja in povzroča tresljaje v notranjosti,

lp, Ana

Oooo, lepa hvala. Tvoja pesniška in ženska intucija je krepka. Inspirira in spodbuja.

Čestitke k pesmi poletja 2019 z utemeljitvijo uredništva:

Pesem Katarine J. nas nagovori že z izborom naslova, ki ga lahko razumemo kot nastajanje ali kot rojevanje. Beremo jo kot osebno zgodovino, ki nas iz verza v verz (pre)plasti z novimi občutji, zunanjimi dejavniki in prisotnostmi - od fizioloških, okoljskih do antropoloških – p. s. je (od zunaj) obravnavan kot telo in njegovi procesi, ki pa so le podlaga za (notranja) duševna stanja, doživljanja in občutja. Prvoosebna pesniška oseba se razstavlja in sestavlja, da bi je bilo dovolj zase in za vse, s katerimi je (ali naj bi bila) povezana. Številne primere, poosebitve in popredmetenja, uporaba medicinskega, glasbenega, simbolnega ... izrazoslovja, to slojevitost izrekanja še povečajo. Pesem govori o posebnem hrepenenju, ki se ne uresniči (karavana poslednjih neizrečenih vrstic je že odpeljala). Odsotnost deklice (ki jo slutimo v dveh navedekih dobesdnega govora) je prav tako večznačna: dojamemo jo lahko kot izgubo sebe, kot je bila v prvotnem, celostnem (otroškem) stanju ali (in) izgubo še nerojene. Pesem, ki na izjemno rahločuten in samosvoj način intimno izpoved (dolgo sem ji prihajala naproti) poveže z duševnimi plastmi bralca in jo poveliča v univerzalno.

Uff, izjemno počaščena. Hvala vsem!