pozabljeni in osamljeni
v krogu lune
izgubljene duše
pod golimi drevesi
plešejo v njihovi senci
roke v zrak iztezajoč
molijo k prividu
ki ga riše svetloba med vejami
plešite
nikoli ni konca
plešite
nikoli ne ubežite
plešite
nikoli ne boste odrešeni
plešite
zemlja se vam odpre
otožen glas se čuje
nekje globoko
izpod dreves
zmeraj hujša je samota
med zapuščenimi
pod zeleno rušo
v soju polne lune
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 20. 08. 2019 ob 18:55
- Prebrano 366 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 64.8
- Število ocen: 2
