pozabljeni in osamljeni

v krogu lune

izgubljene duše

pod golimi drevesi

plešejo v njihovi senci

roke v zrak iztezajoč

molijo k prividu

ki ga riše svetloba med vejami

 

plešite

nikoli ni konca

plešite

nikoli ne ubežite

plešite

nikoli ne boste odrešeni

plešite

zemlja se vam odpre

 

otožen glas se čuje

nekje globoko

izpod dreves

zmeraj hujša je samota

med zapuščenimi

pod zeleno rušo

v soju polne lune

berni

Komentiranje je zaprto!

berni
Napisal/a: berni

Pesmi

  • 20. 08. 2019 ob 18:55
  • Prebrano 143 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 64.8
  • Število ocen: 2

Zastavica