Poletna noč,                                                                                                                                                                             

tišina se vije mimo dreves, 

šepet osamljenosti preveva um,

oh, zakaj zopet občutek ta?

Kod te vodijo poti?

Izgubljaš se v mojih mislih,

temačne poti obhajaš,

ti, ki zginil si, zopet se vračaš.

Zakaj, ko ravno sem shodila,

ko sem globoko vdihnila,

tu si, v mojem životcu, stiškaš, oh, popusti!

In, sedaj, kam?

Veter nima poti,

Izgubljeno piha na vse strani,

Zdi se, kot da prinaša upanje,

ti, angel temačni, odidi!

Anna A. A.