v vonju vroče sape
iščem polnost tvojih ustnic
vtisnjene v črno belo
kot galebovo krilo
pijejo veter z juga
tistega
ki polni jadra hrepenenja
na razpenjeni gladini
oddaljenih obal
Presjek poezije, seksualnosti, erotike i ljubavi.
Ti ne bježiš od mesa i njegovog pečata i ne poginješ čelo k zemlji pred zovom tijela. Nije to tako jednostavno, nije to tako bezbolno. Jer i tada ostaješ dostojanstven, a čovjek u svoj svojoj punini, u svoj svojoj orgazmičnosti.
Bravo, igorj, bravo, veliki, veliki igorj!!!
žgoče brazde puščajo tvoje besede, nikita
^ - ^
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!