Lepo in tekoče se ti prelivajo verzi v sonetu, Poetesa Irena; ko si ga privoščim s polglasnim branjem, me preprosto zamakne. Vedno sem imel, in imam tovrstno oblike poezije za mojstrstvo, vrhunski dosežek pesnika, ki je marsikomu težak, če ne celo nedosegljiv vrh poetičnega izražanja besedi. 

Prijeten dan ti želim,

Sašo

Hvala, dragi Sašo, za tako lep komentar, a nisem prava mojstrica, poizkušam in  - prav imaš, sonet je delo, kot večina rimank...nekje se zaustaviš in čakaš pravih besed  :) mozgaš in tuhtaš :) ali pa je to potrebno zmeraj - kot v življenju

Lep dan ti želim in v debelo senco danes

Irena

… Irena, spoznanje, da se razkošje modrosti zrcali v prav vsaki tvoji pesmi, tudi v Sovjem sonetu, navdušuje in krepi prepričanje, da bo sonet še živel … čestitke in

lep dan ti želim,

Breda

Hvala, draga Breda. Zame ni prav nič enostavno...vsi ti poudarjeni in nepoudarjeni zlogi in iskanje, kateri je zares poudarjen... :) A  če mi uspe (vsaj približno) sem presrečna, kakor otrok, ki zna zapeljati kolo bez dodatnih koleščk. :)

Lep dan tudi tebi. Danes je vreme ravno pravo za pisanje in branje...pa morda pospravljanje ;)

Irena

Hvala, draga Breda. Zame ni prav nič enostavno...vsi ti poudarjeni in nepoudarjeni zlogi in iskanje, kateri je zares poudarjen... :) A  če mi uspe (vsaj približno) sem presrečna, kakor otrok, ki zna zapeljati kolo bez dodatnih koleščk. :)

Lep dan tudi tebi. Danes je vreme ravno pravo za pisanje in branje...pa morda pospravljanje ;)

Irena

Lep sonet, draga Irena <3

z večplastno vsebino, ki toliko bolj pritegne k večkratnemu branju.

Lep, zanimiv dan ti želim,

Marija

Draga, Marija, vesela sem tvojega lepega mnenja.

Prisrčno te pozdravljam  <3

Lepo ti je uspel ta sonet, kar se metrike in ritma tiče.

Tudi tematsko je zanimiv, govori o strahu, ki je znotraj votel, okrog ga pa ni ;)

Me pa izbor nekaterih besed zmede in ne vem več, kaj hočeš v resnici povedati:

 Glej, staro deblo je votlina, duplo,

iz prhlosti zasvetita svetilki,
uveli sonci na nevidni bilki,
telo, negibno v njem kot da je truplo

in kljun, ki redko se odpre za petje,
ki pesem ni, le znak temi, da skriva...?
??.zastonj zveri, gnilobo, kar v njej biva.
Živi mrakoba, kakor dan v vsesvetje,

??ker vedeli ne bi za noč brez dneva.
Zahuka umna tja med laž in sence,
ki jih lovi, ko spanec nas preveva

in kljuva vonj pogrebcev, srh in vence
iz sanj, kjer groza med mehkobo zeva.
Ves strah umre - na pameti frekvence.

Mi malo pomagaš? Brez dvoma se da tale sonetek še izpiliti

 o, pričakovana  <3

sonetek - ima več plasti, je zgoraj zapisala  Marija in prav ima :)

je malo preveč kompicirano, ja

Moj poskus popreprostenja ( a sem fajn falila?? :)

in kljun, ki redko se odpre za petje,
ki pesem ni, le znak temi,  naj skriva
zveri, gnilobo, vse, kar  v njej prebiva.
Živi mrakoba, zliva se vsesvetje,

kot vedeli ne bi za noč brez dneva.
Zahuka umna tja med laž in sence,
ki jih lovi, ko spanec nas preveva

Genij za sonete in druge rimane komplete :)

Krasno

hvala ti  <3

kot noč, ki nikdar več ne sreča dneva  ?

Super, vstavljeno :)

Hvala, Lidija, najlepša hval za pomoč in prosim, še kdaj.

<3