Črno-Bela
si videl kita sredi trga?
si kdaj slišal Werckmeistrove harmonije,
si kdaj plesal tango s satanom, satantango?
si pomislil kaj se je zgodilo s Torinskim konjem,
ko je Nietsche izgubil um?
kaj piše v jesenskem almanahu
Slovenec sem, obsojen na pogin,
rojen v Ljubljani pri coni Trzin,
zdaj obesil naš narod androgin
za jajca z džamije bo mujezin.
Slovenec sem, priprt v kehi kot tat,
rojen v Ljubljani pri kraju Vodmat,
zdajci na vislicah v zanki moj vrat
zvagal na vrvi mi zadnjo bo plat.
že stokrat sem zmotil se do zdaj
da dobro vem
danes skoraj zagotovo
sem v zmoti še s teboj
a povej mi kaj lahko sploh spremeni
tok mojega življenja
sprejeti to prečudno srečanje
bila je nora želja
žalosten sem med ljudmi
ki gredo vedno mimo
toda nostalgija da spet vidim te
opojna je kot vino
sonce ki ožarja moj obraz
upanje mi daje
v parku čakam ko nenadoma
zaslutim da prihajaš iz daljave
ljubezen pohiti
sonce zahaja
če se ne prikažeš
ne obstajam ne obstajam n
Bil sem še Matejček,
ko so, neke davne pomladi,
prišli
brkati cigani
v naš gozd šotorit.
Oče je godrnjal
in sosedje z njim,
češ, kaj bo, če jim to pride v navado,
mati nas je svarila:
Otroci, ne hodite tja!
Toda kmalu nas je premagala
radovednost in smo šli v hosto zijala past:
moj brat, moj bratranec,
sosed Marko in jaz.
Prav kmalu smo zagledali
njihove pisane šotore
in postalo nas je strah,
a smo vseeno nadaljevali pot.
Ko smo prišli prav do njih,
nas je tam oblajal njihov pes,
vendar so ga hitro utišali.
Bilo jih je najmanj dvajset,
zlatorjave polti
in vranječrnih las,
ki so na soncu modro sijale.
Pod baldahinom je sedela
mlada žena golih prsi
in dojila otroka.
Takrat sem prvič videl gole ženske prsi,
materinih se ne spominjam.
e obstajam ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!