Našla sva se

nekje na sredi poti

hitela sva v isto smer

cilj je bil oddaljen

a verjela sva

v najino moč

da zmoreva prehoditi

vse možne razdalje

prijela sva se za roke

in bilo je tako

kot da si na roko natikam

zapestico s čudežnimi

magnetki

poiskala sem tvoj korak

in grem v istem tempu

ni mi mar kdo kaj piše

in ni mi mar za tercialne sanje

ki so daleč proč od naju

in jim je namen samo jemanje

a v svetu živih je tako

da vlada tekma in ni razuma

nekako roko in nogomauh

ki skuša na vsak način speljati

nekam drugam in vse samo zato

ker človek sočloveku

ne privošči

morda zato pišem malo naokoli

in nikoli zares ne napišem

koliko blizu sva

eden do drugega

ali pa daleč

kakorkoli

nisva več daleč

do cilja

morda sem med hitrimi

koraki poslušala mobitel

zdaj pa se čudim koncu.

IŽ-lev