Atrofija I

Nekje med tretjo in peto zjutraj,

ko se sivina prebije

izza umazanih blokov

in se plaziš z jutrom domov

po precej majavem svetu

in nogah,

to ni walk of shame,

četudi bi moral biti.

Opazuješ prve smetarske tovornjake,

kako se izognejo

še eni

blodeči pojavi sredi ceste

in po ustih premetavaš

pozabljen ostanek limone

in zbledel okus po tuji koži.

In blago zaznaš ritem smrti -

atrofijo duše.

Pozabljena

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

urednik

Poslano:
12. 08. 2019 ob 00:46


Miselni sprehod po depresivni pokrajini ... Všeč mi je smrt, ki diši po limoni. 


Vse dobro,

Luka

   

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Pozabljena
Napisal/a: Pozabljena

Pesmi

  • 10. 08. 2019 ob 16:26
  • Prebrano 94 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica